petek, 27. februar 2009


JURJEVA DOMAČIJA OBČINE 11
KULTURNO ETNOLOŠKI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA
Domačija Občine 11, muzej na prostem, se nahaja v naselju Občine, v Občini Trebnje in hkrati na robu Suhe krajine. Leta 2000 so jo z odlokom Občine Trebnje razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima poseben pomen za poznavanje življenja kmečkega prebivalstva v času pred, med in takoj po ll. svetovni vojni. Na podlagi poznavanja objektov in njihove funkcije se sklepa, da sta bili poljedelstvo in živinoreja tisti materialni podlagi, ki sta pogojevali način življenja nekdanjih prebivalcev te domačije.
Domačija je gručastega tipa in jo sestavljajo pritlična kmečka hiša s črno kuhinjo in lesenim svinjakom, stranišče »na štr'bunk«, lesena kašča, lesen skedenj, kapnica z vago, brajda in sadovnjak. Nekdaj pa sta domačijo bogatila tudi hlev in enojni kozolec.



Stanovanjska hiša – Jurjeva hiša je pritlična, delno zidana in delno lesena. Okna na zidanem delu pritličja imajo polkna, na lesenem pa ne. Streha je dvokapna, pokrita s slamo in ima čop na obeh koncih slemena.
V stanovanjsko hišo vodijo glavna vhodna vrata s ceste, skozi katera se pride v vežo s črno kuhinjo, v kateri je svinjski kotel. Iz nje vodijo zadnja pomožna vrata za izhod na dvorišče, v svinjak in hlev, ki ga označujejo le še ohranjeni temelji za hišo. Nad črno kuhinjo se razprostira ogromen obok ali t.i. »šija«, ki je pletena iz bekovih šib in ometana z blatom. V njej so sušili suhomesnate izdelke.
Iz veže se vstopi v manjšo shrambo ali »špajzo«, prav tako se pride na eni strani v večjo sobo, imenovano »hiša« in iz te v kamro, na drugi strani pa v manjšo sobo, imenovano »štiblc« ter v klet, ki je najstarejša.

»Hiša« ima zidano krušno peč, ostali del sobe je lesen, notranja oprema je v dobrem stanju.
Kamra je lesena; posebnost tega prostora je, da je bila za časa II. svetovne vojne zmanjšana, kajti njen manjši del je bil predelan v skrivališče za ljudi in zaloge hrane v času obvezne oddaje. »Štiblc« je zidan in ima debele zidove ter dobro ohranjeno notranjo opremo. Klet je pritličen prostor, katere tla so iz nabite zemlje, strop je lesen in prepojen s katranom. V kleti so shranjevali poljske pridelke, vino in delovno orodje.
Na dvoriščni strani je na stanovanjsko hišo prislonjen manjši gospodarski objekt – svinjak. Le-ta je lesen, pokrit z enokapno slamnato streho. Postavljen je bil v času II. svetovne vojne.

Gospodarsko poslopje – Jurjev skedenj je lesen in pritličen ter postavljen na kamnito podlago. Streha je prekrita s slamnato kritino. Notranjost skednja je razdeljena na dva približno enaka prostora. Pod nadstreškom skednja je shranjen lojtrski voz.
Skedenj je bil postavljen po letu 1730, predelan oz. razširjen pa po letu 1848. Ob skednju je ohranjen sadovnjak s starimi sortami jablan in hrušk.




Kašča stoji nasproti hiše in na drugi strani ceste. Ohranjeno je leseno pritličje in križna vezava brun, notranja oprema in predali za skladiščenje žit.
poleg kašče je postavljen vodnjak – vaga, namenjen zbiranju meteornih padavin oz. kapnice, ki je včasih služil za domačo uporabo in napajanju živine. Vodnjak je zidan, z lesenim pokrovom. Vaga za dvigovanje vode pa je iz trdega hrastovega lesa.

Na Jurjevi domačiji vas povsem prevzeme duh pretekle zgodovine in lastnikov, ki so s trdo voljo in nemalo truda skrbeli za svoje imetje in tako pripomogli k bogatejši kulturno – etnološki dediščini.
Ogleda vreden muzej na prostem, kjer lahko starejši obujajo spomine, mlajši pa odkrivajo preteklost.




Na jurjevi domačiji se poleg sprejema in vodenja skupin skozi zgodbo domačije, odvija še vrsto projektov, in sicer ujeti trenutki dediščine, kjer se predstavljajo umetniki, ki skozi svoj pogled in delo opozorijo na dediščino; moje poletje v trebnjem, kjer mladi skozi rzalične ustvarjalne dealvnice spoznavajo dediščino, ter več razstav predmetov in spominkov z naslovom spomin iz... Hkrati veliko sodelujemo tudi z razčličnimi vzgorjno izobraževalnimi institucijami ter posamezniki, ki so redno prisotni v sklopu aktivnosti na domačiji. Obiskovalci lahko doživijo domačijo tudi tako, da sodelujejo pri opravilih na domačiji, pečejo kruh v krušni peči, izdelujejo različne rokodelske izdelke...
Vabljeni na Jurjevo domačijo - prostor doživetij!

četrtek, 26. februar 2009

Jurjeva domačija, 15.3.2009, 15.00//odprtje razstave



Ujeti trenutki dediščine//Anton Lamovšek//Uporabni leseni predmeti


Vabimo Vas na odprtje razstave z naslovom »Ujeti trenutki dediščine//Anton Lamovšek//Uporabni leseni predmeti«, ki je prva v letu 2009 v okiru projekta Ujeti trenutki dediščine.


Odprtje razstave bo nekaj dni po Gregorjevem, ko Gregor vrže luč v vodo, da bodo obrtniki lahko dlje časa delali ob dnevni svetlobi, in sicer v nedeljo, 15.3.2009, ob 15.00 na Jurjevi domačiji, Občine 11. Odprta bo od 15.3. do 15.5.2009.



Jurjeva domačija je kulturno - etnološki spomenik lokalnega pomena, ki je ohranjena »in situ«. Gre za pomemben objekt kulturne dediščine, ki mu danes dajemo nove primerne vsebine, ki bodo obiskovalce seznanjale z načinom življenja na takšni domačiji v preteklosti, hkrati pa bile zanimive za različne starostne in interesne skupine.

Ujeti trenutki dediščine je projekt, ki zajema raziskovanje dediščine in ustvarjanje rokodelcev ter umetnikov na Jurjevi domačiji. Namen projekta je najširšo javnost izobraževali o dediščini in približati dediščino najrazličnejšim ciljnim skupinam ter pokazati dediščino kot zanimivo in uporabno v vsakdanjem načinu življenja ljudi.


Prva v sklopu letošnjih razstav Ujeti trenutki dediščine je razstava lesenih uporabnih predmetov Antona Lamovška, ki se na domačiji predstavlja z delom svoje dejavnosti. Za to priložnost je pripravil izbor lesenih premetov, ki so jih uporabljali v preteklosti in so uporabni tudi danes.


Anton Lamovšek se je rodil po koncu 2.svetovne vojne leta 1945 na Velikem Cirniku. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval na Velikem Cirniku in višje razrede v Mokronogu, se je šel učiti za mizarja k stricu Jožetu Tratar. Takoj po opravljenem pomočniškem izpitu se je zaposlil v Mizarski produktni zadrugi Sevnica, sedanji Stilles. Ko si je ustavril družino, se je preselil v Novo mesto, kjer se je zaposlil v Novolesu in kasneje v Zdravstvenem domu Novo mesto. Vse skozi je skrbel za dediščino, obnovil gostilno svojih staršev, skrbel za domačijo Lamovšek. Po upokojitvi se je začel ukvarjati z izdelovanjem replik predmetov, ki jih je sam uporabljal in poznal kot otrok, včasih neobhodno potrebnih, sedaj še vedno uporabnih.

Razstava vredna ogleda!


Projekt poteka v soorganizaciji z Zvezo kulturnih društev Trebnje. Projekt je podprla Občina Trebnje.

Naj ujeti trenutki v Vaš vsakdan prinesejo nova doživetja dediščine!
upravljalka domačije, Alenka Lamovšek, univ. dipl. etn. in kult. antr.
________________________________________________


KONTAKT: 041/890 909, alenka.lamovsek@gmail.com